Iskalec dela kot vir brezplačnih (inovativnih) idej? Študent kot delavec, ki dela zastonj?

Pred dnevi je v medijih odmevala zgodba o »junaku,« ki je za razgovor za delo računal 25,00 € in se tako okoriščal priložnosti, ki se mu je pojavila, da izkoristi ljudi ki si (močno) želijo zaposlitve. Na vsak način super podjetna poteza, a še hvala Bogu so temu »podjetniku« zgleda stopili na prste.

Pred približno 3 tedni sem na tri podjetja poslal prošnjo za neke vrste zaposlitev (najprej kot absolvent, po tem pa domnevno za redno). Oglas sem zasledil na študentskem servisu, kasneje pa sem ugotovil, da je eno izmed podjetji zaposlenega za enako delovno mesto iskalo tudi preko enega izmed spletnih zaposlitvenih portalov.

Na mojo prošnjo, oziroma bolje rečeno prijavo, ki sem jo poslal po mailu, sem odgovor dobil v roku enega tedna oziroma bolje rečeno 5 dni. V petek me je iz podjetja poklical domnevno sam direktor, ki mi je povedal, da me kliče samo zato, da me opozori, da so mi poslali mail, saj je zaželeno, da do ponedeljka odgovorim.

Seveda sem mail šel tako prebrat, kjer me je čakala »domača naloga.«Bolje rečeno, naloga podobna tistim, s katerimi bi se naj spoprijemal tudi v mojem vsakodnevnem delu če bi me seveda sprejeli. V tekstu pod nalogo pa je pisalo (citiram):
»Lepo Vas pozdravljam in se obenem veselim srečanja z Vami.« To sem vsaj jaz razumel kot, naredite to nalogo, pošljite in boste povabljeni na razgovor, da se spoznamo tudi v živo. Z veliko vnemo sem se naloge seveda lotil in jo naredil in zaključil v približno 3 urah. Vsak komur sem jo dal za preverit (šlo je za oblikovanje neke vrste oglasa) je rekel, da se mu zdi dobro narejeno, zato sem jo opogumljen z njihovo oceno in samim dejstvom, da se bom lahko kmalu dokazal tudi na razgovoru v živo poslal že v nedeljo zvečer.

Minil je en teden, jutri bo dva tedna iz podjetja pa »ne bu ne mu.« Odkrito povedano, sem sedaj izgubil upanje, da bom kdaj sploh povabljen na ta praktično na nek način že »obljubljen« razgovor. Res je, morda je bil moj izdelek slab, a po tem bi od omenjenega podjetja pričakoval, da bi mi vsaj odgovorili nekaj v stilu: »Žal niste bili izbrani, več sreče prihodnjič.« Še posebej zato, ker so mi tako odgovorili na eni izmed drugih dveh firm, pa za njih razen tega da sem jim poslal življenjepis nisem potreboval narediti praktično nič drugega.

Ta dogodek me je takoj spomnil na kar dve prevajalski izkušnji za katere jaz vem, nekoliko podrobneje bom pa opisal samo eno.

Prijatelj, srbskega rodu, ki pa v Sloveniji študira že 4 leta, uspešno opravlja vse izpite v slovenščini in na splošno zelo lepo govori slovensko se je potegoval za delovno mesto prevajalca iz slovenščine v srbščino in obratno. Na mail je dobil testni tekst, katerega je moral prevesti in ga poslati nazaj. Dela sva se kljub njegovi visoki ravni slovenščine lotila skupaj. Naj omenim, da tudi jaz obvladam srbo-hrvaški jezik. Tako sva dejansko oba govorila oba jezika in dejansko sta oba jezika predstavljala najino materinščino. Skoraj težko verjamem, da bi se ta tekst dalo prevesti bolje, kot sva ga prevedla midva. Prevoda je bilo mislim da za eno ali celo dve strani. Le te je prijatelj poslal na elektronski naslov in ni nikoli prejel ne negativnega in n pozitivnega odgovora, njegovo oziroma najino delo, pa je nekdo verjetno (vsaj tako si to razlagam) spretno in brezplačno izkoristil. Če so v istem času nekje po Sloveniji še ostali študentje prevajali »testne tekste,« seveda druge strani, pa recimo da jih je bilo 14 so tako v tem podjetju na hitro imeli prevedenih 30 strani teksta povsem brezplačno! To bi bilo kul ne? Zelo podobna izkušnja se pa je zgodila tudi moji sestri, samo da je tam šlo za prevode nemškega jezika. Naj omenim, da je v Nemčiji preživela skoraj pol leta, tja je hodila že od rojstva, je še zmeraj v konstantnem stiku z nemško govorečim področjem in je v končni fazi nemščino tudi študirala in celo poučevala.

Ali smo torej priča prikritemu izkoriščanju študentov, ki si želijo zaposlitve? Ali je poleg mene na nalogi delalo še 20 – 30 drugih zainteresiranih študentov, in je tako podjetje dobilo 20 – 30 brezplačnih idej? Ali so katerega izmed nas izbrali, pa so bili samo preleni, da bi ostale obvestili, o neuspešnosti njihove prošnje in izdelane naloge? Ali so z citiranim stavkom nas želeli samo »podžgati,« da bi se pri nalogi čimbolj potrudili in so nas vse potegnili za nos? Ali sem samo zelo neučakan in bom odgovor še dobil? Vprašanja od katerih večina verjetno ne bo nikoli odgovorjena…

Me pa je ta izkušnja, oziroma bolje rečeno so me te izkušnje naučile eno zadevo. NIKOLI več ne naredim za neko podjetje v »boju« za neko delovno mesto, popolnoma nič dokler mi na razgovoru ne povedo kaj bodo po tem s tem mojim delom naredili in dokler mi v živo ne obljubijo, da bodo spoštovali moje avtorske pravice. O imenu podjetja ne bom pisal, saj bom morda še dobil odgovor, pa bi jih samo za neupravičeno blatil, namen tega vpisa pa je, opozoriti ostale študente (ali bolje rečeno iskalce zaposlitve), da naj preden se lotijo nekih »domačih nalog« dobro premislijo. Pa tudi če sem nekomu dal neko brezplačno idejo, katero bodo morda uporabili me ne bi tako zelo motilo, če bi mi po tem vsaj poslali (negativen) odgovor…

Morda pa se vseeno prehitro razburjam in bom v naslednjem tednu prejel odgovor, čeprav odkrito povedano dvomim z vsakim dnem bolj. Sedaj pa jaz vas vprašam: Ali naj podjetje kontaktiram in povprašam kaj so naredili z mojim prispevkom? Ali se naj zbunim? Ali delam prehitro paniko in je normalno da naše naloge že 14 dni analizirajo? Ali jim naj pošljem link do tega bloga? Ali imate podobne izkušnje in kako ste ravnali? Ali mislite, da so me »nategnili?« Vsako mnenje bo dobrodošlo!